Samo res, žalostno 😄 Naj bi se človek vprašal, kaj ga/jo sploh ustavlja - ali je to čas, volja, ali to da si stalno rečeš "ah saj bom...enkrat",ali to da hočeš potovati s prijatelji in težje najdeš skupni prosti čas... vse to naštevam, ker sem vse to dal skozi 🙃
You are viewing a single comment's thread from:
Ja tocno to kar si napisal tak je :) težko je najti čas, pa ti 12 urni delovniki me že počasi ubijajo tak da na koncu se sploh nimam volje premaknoti iz stanovanja 🤔
12 urni delovnik maš? In my eyes, U R superhuman! 🤖
Ahaha hvala ampak we will see how long I can do this 😂 Sem se sicer v teh 3 letih že navadila, zdaj si sploh vec ne predstavljam če bi lahko delala od pon do pet po 8 ur 🤔
To velja samo, če delo ne jemlješ kot delo ampak kot vsakodnevno zabavo in prijetne izzive. Če jo daš v škatlo z napisom "samo da čimprej končam, da lahko malo relaksiram, spijem kavo s prijatelji in se pogovorim o vikend izletu", potem bolj velja moj prejšnji komentar 😁 Tako da pač, odvisno... Poznam eno frendico ki je programerka. Dela isto okoli 12 ur dnevno. Mi enkrat razlaga, da je tako globoko psihično v tem delu, da ne čuti več veselja ali žalosti. To mi razlaga teden po tem ko ji umre mama, mimogrede.
Ja saj vsako delo moraš opravljati z veseljem, saj fizično še nekako gre, ampak psihično pa uničuje, čeprav vem, da ljudem poskusiš polepšati zadnja leta,mesece ali pa celo dni in pomagaš koliko lahko, ampak ko ljudje stalno umirajo pred mojimi očmi je precej naporno…definitivno to ni služba, ki jo lahko opravljam še naslednjih 30 let…
Ja, saj. Če si fizično zdelan, rabiš pol ure da si ok. Če si psihično zdelan, si "cota" do drugega dneva. Že to ti vse pove.
Ej, zakaj se je ta spaminator spravil na najin pogovor? Vidim da downvota tvoje komentarje 🤔